Polja žafranov na Veliki planini

RAZGLEDI S PLANIN

Polja žafranov na Veliki planini

Velika planina je edinstven kraj, ki očara v vseh letnih časih. Poleti, ko med lesenimi stanovi odzvanjajo zvonci živine, jeseni, ko macesni zažarijo v zlatih barvah, pozimi, ko zasneženo pastirsko naselje izgleda kot iz pravljice, in spomladi, ko pašnike prekrijejo vijolični žafrani.

Ko se pašniki obarvajo vijolično

Samotnejše poti so navadno moja najljubša izbira, a Velika planina, ki je zaradi svoje dostopnosti in izjemne lepote med najbolj obiskanimi pohodniškimi in izletniškimi točkami v Sloveniji, me je prepričala, da jo obiščem v času polnega razcveta žafranov.

Na pot sem se odpravila iz Kranjskega Raka, preko Male planine do Velike planine in Gradišča – njenega najvišjega vrha. Pričakovano – na sončno nedeljo je bilo na poti veliko pohodnikov. Bolje bi bilo, če bi se na pot odpravila še bolj zgodaj ali med tednom, a včasih pač ne gre drugače.

Med potjo sem uživala v občudovanju barvnega morja žafranov. Tokrat je bilo res treba paziti na korake, ostati na označenih poteh ali delih travnikov brez cvetja ter tako nežne cvetove ohraniti nepoškodovane.

Drag kot žafran

Ste vedeli, da žafran izvira iz Irana? Pomladanski žafran (Crocus vernus), ki raste pri nas, je strupen. Pravi žafran (Crocus sativus) – tisti, zaradi katerega poznamo rek »drag kot žafran« – pa je užiten in se uporablja kot barvilo, začimba ali dišava. Postopek nabiranja oranžnih nitk, ki se skrivajo v njegovem cvetu, je tako dolgotrajen in zahteven, da se žafran uvršča med najdražje sestavine na svetu. Za kilogram je potrebnih kar 150.000 do 200.000 cvetov.

Ste opazili, da imajo mnogi žafrani, ki so med prvimi spomladanskimi cvetlicami na naših travnikih, na cvetnih lističih drobne srčke?

Edinstveno pastirsko naselje

Velika planina je kraj, ki ga je resnično vredno obiskati večkrat. Pastirsko naselje s stanovi, ki jih skoraj do tal prekrivajo strehe iz smrekovih skodel, velja za eno redkih ohranjenih v Evropi. Nad njim se dviga kapela Marije Snežne, prvotno postavljena pred drugo svetovno vojno in na pobudo pastirjev ponovno zgrajena leta 1988.

Značilne jedi – trniči, kislo mleko, žganci in štruklji – ki so med pašno sezono na voljo tudi pohodnikom, le še poudarijo pristno lepoto tega kraja. Tudi če si jo obiskal že večkrat, te Velika planina vedno znova preseneti – in povabi, da prideš spet.

Premakni drsnik in pooglej moj zimski in pomladni razgled na pastirske stanove.

O poti

Izhodišče: Kranjski Rak (1029 m)
Cilj: Gradišče (Velika planina) (1666 m)
Višinska razlika: 637 m
Zahtevnost: lahka označena pot

Še nekaj mojih poti po cvetočih pokrajinah najdeš na teh povezavah: 

Bovški Gamsovec, Stenar in Križ
Pomlad na Jerebici
Porezen v pomladnih barvah
Dolina Triglavskih jezer in Mala Tičarica