Jesensko jutro na Razorju
RAZGLEDI Z VRHOV
Jesensko jutro na Razorju
Z Razorja se odpirajo prelepi razgledi na Julijske Alpe. Jesenski obisk devetega najvišjega vrha v Sloveniji je bil posebej slikovit – ob sončnem vzhodu so gore žarele v toplih jutranjih barvah.
Pot, ki poplača vsak korak
Na Razor se lahko povzpnemo z Vršiča, Ruskega križa ali iz doline Vrata, sama pa za izhodišče na vrhove nad Kriškimi podi najraje izberem dolino Zadnjica v Trenti. Od tu je sicer treba premagati več višinskih metrov, a lepota poti, ki vodi mimo Pogačnikovega doma in Kriških jezer, poplača vsak korak. Še bolj pa te nagradi razgled z vrha Razorja, kjer si dobesedno obkrožen z lepoto Triglava, Prisojnika, Mangarta, Jalovca, Krna in številnih drugih gora.
Ob jutranji zarji proti vrhu
Tokrat sem se na Razor prvič odpravila ponoči. K temu me je nekoliko spodbudila vremenska napoved, ki je obljubljala sončno jutro in oblačno nadaljevanje dneva, za naslednji dan pa prvo obilnejše sneženje v gorskem svetu. Odločitvi je seveda botrovala tudi moja velika ljubezen do jutranjih barv v gorah, ki jih rada ujamem v objektiv.
Doživela sem čudovito pot pod zvezdami, prelepo jutranjo zarjo in nepozaben sončni vzhod 2601 metrov nad morjem. Še veter, ki je bil dan prej precej močan, se je ponoči polegel, zato med potjo in čakanjem na prve sončne žarke na vrhu niti ni bilo tako hladno, kot sem pričakovala. Res pa je, da sem več kot polovico nahrbtnika namenila toplim oblačilom!
Mimo votline, utrujenega stolpa in Planje nazaj v dolino
Po uživanju v barvitih jutranjih prizorih sem sestopila mimo votline pod Razorjem. Prvi foto postanek sem tu naredila že med vzponom, ko sem zaželela dobro jutro pohodnikoma, ki sta se ravno prebudila in si pripravljala zajtrk, nato pa kmalu za menoj prišla na vrh Razorja. Drugič sem se v votlini, s katere so se v začetku oktobra že spuščale prve ledene sveče, ustavila ob sestopu, nato pa nadaljevala pot do sedla Planja.
S sedla sem se povzpela še na Planjo, 2453 metrov visoko sosedo Razorja. Ob sestopu sem na travniku ob zanimivem skalnatem stebru – utrujenem stolpu – še nekaj minut uživala v zadnjih jutranjih sončnih žarkih, ki so jih kmalu začeli prekrivati oblaki. Ker sem se na pot proti Razorju in Planji podala brez spanja, sem se ob pogledu na stolp spraševala, kdo od naju je bolj utrujen.
Pomislila pa sem tudi, kako drugače sem razglede z Razorja in Planje doživela v jutranji svetlobi – kot bi jih videla prvič. Poletno fotozgodbo o moji poti na Razor in Planjo najdeš na tej povezavi.
Še več jutranjih razgledov z vrhov Julijskih Alp pa najdeš tukaj:
Rjavina ob jutranjem svitu
Aljažev stolp in najlepši razgledi s Triglava
Bovški Gamsovec, Stenar in Križ
Mangart ob sončnem vzhodu
Poletno jutro na Škrlatici
Jutro s kozorogi na Strmi peči
O poti
Izhodišče: Dolina Zadnjica v Trenti
Cilj: Razor (2601 m) in Planja (2453 m)
Višinska razlika: 1951 m (do vrha Razorja), okoli 2200 m po poti
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot (Razor) / zahtevna označena pot (Planja)
Nedavno dodano
