Večerni mir pod Mangartom

ZIMSKI RAZGLEDI

Večerni mir pod Mangartom

Včasih ne gre vse po načrtih in takrat je najlepše zaviti tja, kjer veš, da ti bo lepo. Mangartsko sedlo je eden tistih krajev, ki jih vedno znova rada obiščem – ne glede na letni čas. Pozimi je tu še posebej mirno in samotno.

Kraj, kamor se

vedno rada vračam

Mangartsko sedlo je prava oaza miru. Kraj, kjer sem bila že velikokrat – sama ali v družbi, med ovčkami in kozorogi, obdana s poletnim cvetjem ali sredi snežne beline. Zima da pokrajini poseben značaj. Cesta je pozimi zaprta. Na Mangart, pa tudi do sedla, zavijejo le redki.

Januarja, ko so nastale te fotografije, se je z izhodišča pri Mlinču pred menoj odpravilo le nekaj pohodnikov, kar je kazala gaz do zadnjega tunela. Do Mangartske planine sem hodila po markirani poti, nato nekaj časa po cesti, potem skrajšala ovinke po poti skozi gozd in se na zadnjih serpentinah spet držala ceste. Najvišji, peti tunel je bil precej zasnežen. Ko sem pogledala skozenj, se je pokazala lepa okrogla odprtina, ki je čudovito uokvirila gore v daljavi.

Na koncu tunela je čez cesto splazil sneg, zato sem se vrnila do točke, kjer lesena tabla kaže smer Senarske poti, in se od tam po pobočju nad tunelom povzpela proti sedlu.

Ko vrh zažari v popoldanski svetlobi

Na vzpetini nad kočo se je odprl eden mojih najljubših pogledov v Julijskih Alpah – mogočni Mangart, obsijan s popoldanskim soncem. Kako čudovito je opazovati spreminjanje svetlobe ob sončnem zahodu. Najprej je vrh v celoti osvetljen, nato se senca počasi pomika navzgor, dokler v toplih oranžno-rdečih tonih ne zažari le še njegov najvišji del.

Premakni drsnika in si oglej, kako se ob sončnem zahodu spreminja podoba Mangarta.

Mir – tukaj sem ga našla

Preden sem se poslovila od idilične zimske pokrajine, sem se še enkrat vrnila v najvišji tunel in ujela nekaj zadnjih fotografij. Po poti nazaj proti izhodišču sem se večinoma držala ceste, ki se v številnih ovinkih spušča proti prelazu Predel. Tam sem se še zadnjič ozrla proti Mangartu. Nad njegovim vrhom so na nočnem nebu žarele zvezde. Bil je prelep zimski večer, za menoj pa še ena pot, na kateri sem iskala mir – in ga tudi našla.

Večerni mir pod Mangartom

ZIMSKI RAZGLEDI