Jesenski krog po Kamniško-Savinjskih Alpah
JESENSKI RAZGLEDI
Jesenski krog po Kamniško-Savinjskih Alpah
Sončen novembrski dan je bil kot nalašč za krožno pot čez štiri dvatisočake v Kamniško-Savinjskih Alpah. Najlepši del poti sta bila Molička planina s kapelico svetega Cirila in Metoda ter jezero Vodotočnik, ki ima obliko srca.
Jutro med
zlatimi macesni
Navdušil me je že sam začetek poti. Na planini Podvežak, le nekaj minut oddaljeni od izhodišča, se je začelo daniti. Nebo nad hribovjem je zažarelo v toplih barvah. Svetloba je še poudarila zlatorumene krošnje macesnov. Skozi njihove veje so pokukali prvi sončni žarki in ustvarili nepozabne jutranje prizore.
Sončna toplina in snežni kristali
Nadaljevanje poti je bilo kot hitro menjavanje letnih časov. V senčnih predelih je vladala prava zima – v soncu so se bleščali snežni kristali, ki so krasili rastlinje in mu dodali poseben čar. Prisojne dele poti je grelo toplo jesensko sonce. Dan je bil na vsakem koraku drugačen.
Vrhovi na poti
V tem delu Kamniško-Savinjskih Alp se dviga več dvatisočakov. Za tokratno krožno turo sem izbrala štiri. Če bi se na pot odpravila še enkrat, bi dodala še Malo Ojstrico in Ojstrico, morda pa izpustila Moličko peč – pot nanjo je težje prehodna, razgledi pa podobni tistim z Velikega vrha in Velike Zelenice.
Veliki Vrh (2110 m)
Nad Dleskovško planoto se dviga Veliki vrh, ki ga označuje miniaturni Aljažev stolp. Z vrha se odprejo lepi razgledi proti najvišjim vrhovom Savinjskih Alp.
Velika Zelenica (2114 m)
Najvišji vrh Dleskovške planote je le nekaj minut hoje oddaljen od Velikega vrha. Ime mu popolnoma ustreza – na vrhu je čudovit travnik, ki se na koncu spušča v tisoč metrov globok prepad proti Robanovemu kotu.
Molička peč (2029 m)
Do Moličke peči se spustimo z Velike Zelenice in nato ponovno vzpnemo. Pot je malo obiskana in mestoma zaraščena z gostim ruševjem.
Lučki Dedec (2023 m)
Z vrha, do katerega se vzpnemo po delno zahtevni neoznačeni poti, se odpre prostran razgled na Ojstrico, Planjavo, Brano, Raduho in okoliške vrhove. Pod seboj vidimo Kocbekov dom na Korošici, ki ga je leta 2017 prizadel požar.
Molička planina in jezero Vodotočnik
Ko sem prvič videla fotografijo Moličke planine s kapelico svetega Cirila in Metoda, sem pomislila: “Je res pri nas, v Sloveniji, tako lep kraj?” In je. Molička planina je bila glavni razlog za to turo – dolgo sem si želela priti sem, in ob prihodu me je lepota tega kraja resnično navdušila.
Kot piše na na tabli na kapelici, je bila ta zgrajena leta 1898 in je tedaj veljala za najvišje ležečo kapelico na območju današnje Slovenije. V petdesetih letih prejšnjega stoletja jo je porušil skrivnostni plaz, leta 1989 pa je bila ponovno zgrajena. Nekaj metrov pod kapelico stoji Kocbekovo zavetišče pod Ojstrico – prva slovenska planinska koča v Savinjskih Alpah in druga najstarejša v Sloveniji. Zgrajena je bila leta 1894, obnovljena pa leta 1999.
Še eno doživetje dneva je bil pogled na Vodotočno jezero ali Vodotočnik – visokogorsko jezerce pod Desko in Tolstim vrhom. Ob jezeru, ki ima obliko srca, stoji majhna pastirska koča. Po lovski poti se od tu vrnemo nazaj proti Podvežaku in tako po valovitih planjavah ter skozi gozd čudovito zaključimo dan.
O poti
Izhodišče: Planina Podvežak (1500 m)
Cilj: Veliki vrh (Veža) (2110 m), Velika Zelenica (2114 m), Molička peč (2029 m), Kapelica na Molički planini (1780 m), Lučki Dedec (2023 m), jezero Vodotočnik (1850 m)
Višinska razlika po poti: približno 1600 m
Zahtevnost: lahka označena pot (Veliki vrh, Velika Zelenica, kapelica na Molički planini, jezero Vodotočnik), lahko brezpotje (Molička peč), delno zahtevna neoznačena pot (Lučki Dedec)
Nedavno dodano
