Rojstvo dneva nad Julijci: Bovški Gamsovec

Pod zvezdami čez zasneženo pokrajino

Vzpon sem začela ponoči v dolini Zadnjice v Trenti. Po mulatjeri sem mimo Pogačnikovega doma na Kriških podih nadaljevala proti vrhu Bovškega Gamsovca.

Visokogorje je tu še vedno kazalo svojo zimsko podobo in največji izziv me je čakal na poti od Pogačnikovega doma proti Dovškim vratcem. Na videz nezahteven odsek je bil zaradi snežne odeje in skritih markacij ponoči precej zahteven za orientacijo. Še dobro, da sem tu že hodila, saj sem se lahko zanesla na spomin in našla prehod do razcepa, kjer se začne strmejši vzpon proti vrhu.

Prav ta del poti mi je podaril najlepše nočne prizore. Nad Razorjem in Planjo je sijal Veliki voz, nad Stenarjem Kasiopeja, nad dolino Trente je zahajala luna. Tik pred zahodom je bila videti kot velika oranžno-rdeča krogla, ki je počasi izginjala za obzorjem.

Na vrhu Bovškega Gamsovca sem v popolni samoti opazovala, kako se nad gorami rojeva nov dan.