Lisica s Kredarice

NAJLEPŠA GORSKA DOŽIVETJA

Lisica s Kredarice

Sredi maja 2026 je k Triglavskemu domu na Kredarici začela zahajati prav posebna gostja. Prikupna lisica je v hipu postala ljubljenka meteoroloških opazovalcev, planincev in družbenih omrežij. V mirnem majskem jutru sem jo spoznala tudi sama. Hitro mi je postalo jasno, zakaj je osvojila srca vseh, ki so jo imeli priložnost srečati.

Ljubezniva sporočila na nebu

Na pot iz Krme sem se odpravila ponoči in na Kredarico prispela pred sončnim vzhodom. Na zgornjem delu poti, ki je bil še prekrit s snegom, me je presenetil nenapovedan dež. Ko smo z vremenskima opazovalcema pogledali radarsko sliko padavin, smo na njej opazili le drobno modro pikico, en sam oblak, natanko nad Triglavom. A dovolj velik, da sem zaradi njega na Kredarico prišla povsem premočena.

Ko se je noč začela prevešati v dan, je dež ponehal, na obzorju pa sem opazila prelepe barve, ki so me s fotoaparatom v roki zvabile na vrh Kredarice. Tam sem doživela pravo jutranjo predstavo. Veter je iz minute v minuto spreminjal podobo neba. Oblaki nad Rjavino so se kar dvakrat razprli v obliki srca. Zdelo se mi je, da mi nebo pošilja ljubezniva sporočila.

Dan, ko je kosmatinka spremenila urnik

Veliko upanja, da bom srečala lisico, nisem imela. Vedela sem namreč, da k Triglavskemu domu prihaja kot po urniku – vsak drugi dan. Ker je bila na Kredarici dan prej, sem mislila, da se bova zgrešili. Po sončnem vzhodu in jutranji kavi pa je sledilo presenečenje, ob katerem sem kar poskočila od veselja. Prišla je lisica!

V hipu je imela vso mojo pozornost. Ves čas je tekala sem in tja kot živo srebro, za nekaj minut zadremala, nato pa spet raziskovala okolico. Medtem ko sem pred Triglavskim domom uživala v odlični družbi in pomladanskem soncu, je bila ves čas nekje v bližini in radovedno opazovala vsak naš gib.

Kot je razvidno s fotografij, je tudi njo ujel isti deževni oblak kot mene. A nobeni od naju to ni pokvarilo dneva.

Ponovno srečanje

Po podatkih, ki sem jih zasledila pri Lovski zvezi Slovenije, lisice pri nas živijo do gozdne meje, občasno pa zaidejo tudi do 2500 metrov nadmorske višine. To igrivo, živahno in izjemno fotogenično bitje se je povzpelo še 15 metrov višje, do Triglavskega doma na Kredarici, najvišje slovenske planinske postojanke. S svojo prikupnostjo je polepšalo nepozabno, s soncem obsijano dopoldne v rajsko lepem okolju.

Dva tedna kasneje sem se ponovno ponoči odpravila proti Kredarici. Ker sem prišla res zgodaj, je ob mojem prihodu pri Triglavskem domu vladal popoln nočni mir. Nikjer ni bilo žive duše. Tik pred vzponom na vrh Triglava pa sem doživela nekaj zelo lepega – ko sem pogledala proti vrhu, je čez Aljažev stolp švignil zvezdni utrinek. V istem trenutku sem za seboj zaslišala korake.

Lisica s Kredarice

NAJLEPŠA GORSKA DOŽIVETJA