Jutro nad oblaki na Montažu
RAZGLEDI Z VRHOV
Jutro nad oblaki na Montažu
Včasih kar težko verjamem, kako čudovite prizore sem doživela v gorah. Prav zato jih tako rada ujamem v objektiv – da bi vsaj del teh trenutkov ostal za vedno. Enega najlepših sončnih vzhodov sem v poletnem jutru dočakala na Montažu (Jôf di Montasio), 2753 metrov nad morjem.
Med nočjo in jutranjo zarjo
Poleg tišine gora in zvezd na nebu me je na nočni poti s planine Pecol proti najvišjemu vrhu zahodnih Julijcev spremljala le svetloba čelne svetilke. Z njo sem nekajkrat pred seboj osvetlila oči radovednih kozorogov. Steza, ki vodi mimo koče Brazza čez prostrano travnato pobočje, se začne nad sedlom Forca dei Disteis vzpenjati čez zahtevnejši teren. Pravi gorski značaj pokaže pri Pipanovi lestvi ter na strmem in izpostavljenem odseku nad njo, kjer sta potrebni zbranost in previdnost. Ponoči še toliko bolj.
Ko sem dosegla greben, je tema že počasi izgubljala svojo moč. Neverjetno, kako hitro se poleti začne daniti. Ob 4:10, ko sem prišla na vrh Montaža, so zvezde začele ugašati. Nebo je krasil zadnji lunin krajec. Na vzhodu je zažarel tanek pas rdeče jutranje svetlobe. Julijske Alpe pred menoj je prekrivalo morje oblakov, iz katerega so le občasno pokukali najvišji vrhovi. Veter in jutranja svetloba sta iz minute v minuto spreminjala podobo neba. Ob čudovitih jutranjih prizorih sem imela občutek, da sem se za nekaj trenutkov znašla v nebesih.
Razgledi, fotografije in kava
Med občudovanjem oblakov in fotografiranjem sem našla čas za svoj novi jutranji ritual. Prvič je bil z menoj na poti mali plinski kuhalnik, na katerega sem pristavila kafetjero – takšno, kot je pri nas doma, že odkar pomnim, skrbela za jutranjo dozo kofeina. In kje bi bilo lepše začeti novo navado kot v Italiji, domovini te čudovite male naprave?
Zeleni Vrh Brda in gorski prebivalci
Po sestopu z Montaža sem se odločila obiskati še sosednjo goro Vrh Brda/Cima Verde (2661 m). Proti njenemu vrhu se začnemo vzpenjati le nekaj metrov nižje od Pipanove lestve.
Če je Montaž kraljestvo skal, je Vrh Brda pravo nasprotje – do njega vodi steza, prekrita s travo, mahovi in stotinami pisanih gorskih cvetlic, ki poletnemu vzponu dodajo še poseben čar. Takoj mi je bilo jasno, zakaj vrh nosi ime Cima Verde, kar v italijanščini pomeni »zeleni vrh«.
Na pobočjih obeh gora sem si vzela čas za enega svojih najljubših gorskih užitkov – fotografiranje kozorogov. Tu sem prvič videla kozoroginjo, ki je zehala. Pomislila sem, da bi morda tudi ona potrebovala jutranjo kavo!
Čez pisane cvetoče travnike sem se vrnila proti planini Pecol, s hvaležnostjo za še en čudovit gorski krog. Domov sem odnesla polne spominske kartice fotografij, a najlepši spomini so ostali tam zgoraj – v jutranji svetlobi nad morjem oblakov.
Morda te zanimajo tudi:
Montaž in pot Leva
Moja najljubša gorska bitja
Jutro s kozorogi na Strmi peči
O poti
Izhodišče: Pecol (1510 m)
Cilj: Montaž / Jôf di Montasio (2753 m)
Višinska razlika: 1243 m
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot/ferata B
Nedavno dodano
